Glavna tema ITS družboslovja v 2. letniku so kraji v naši bližini. Tokrat smo spoznavali izvor in pomen krajevnih imen. Dijaki so po parih raziskovali kraje v bližnjih občinah, nato pa iz njihovih imen sestavili zgodbe. Nastali so res zabavni zapisi.

Vabljeni k branju!


Vodič po zgodovini: Kako so nastala imena naselij na Cerkniškem

Ljudi zanima zgodovina. Zanima nas naš izvor. Želimo vedeti, kdo so naši predniki, od kod prihajajo. Ampak gotovo v vsej tej zmedi podatkov ne pomislimo, zakaj se naselje, v katerem so živeli naši predniki imenuje kot se imenuje. In zdaj je čas, da to spremenimo. Napisali smo vodič o izvoru krajevnih imen v občini Cerknica. Vodič lahko uporabljajo čisto vsi in uživajo v raziskovanju preteklosti.

Preden je na cerkniškem sploh obstajala kakšna nam znana vasica, so na našem ozemlju živeli Slovani. To lahko zagotovo trdimo in naselje Lipsenj to dokazuje. Njegovo ime izvira iz slovanskega moškega osebnega imena, Lubisêmb-jb.

Ko so se razmere na našem ozemlju malo umirile, so se ljudje naseljevali vsak na svoj del zemlje. In ena, dve, tri so na cerkniškem zrasle vasice in naselja.  Imena so dobila po možakih, ki so se najbrž tam naselili prvi. To so bili: France Cajner, Jannes Netzuehowin,  gospod Hruškar, gospod Ivan, Jurij Krainnckh, gospod Mahne, Jurij Milavec, gospodje Čehi, s priimkom Otoničar, Matija Pikovnik, gospod Pirman, gospod Ponikvar,  gospod Rudofeljc, gospod Sluga, Ivan Štrukelj in Janez Župan.

Lahko si izmislimo zgodbico, da ne bo vse tako dolgočasno in zgodovinsko utemeljeno. Predstavljajmo si, da so bili prijatelji in so načrtovali gradnjo skupne vasi. Ampak, ker bi vsak bil rad glavni v vasi, se niso mogli nikakor zmeniti, kdo bo vodja. Zato so se sprli in odšli vsak po svoje.

France Cajner je odšel v eno od dolin v zgornjem delu Cerkniščice in si zgradil hišo. In, da bi dokazal ostalim, da je njegova ideja za ime vasi odlična, je vas poimenoval po sebi – Cajnarje. Jannes Netzuehowin je odšel po svoje in zgradil kmetijo jo poimenoval po svojem priimku, tako kot kraj in se začel ukvarjati s kmetijstvom. A glej ga zlomka, nihče ni mogel pravilno izgovoriti imena njegovega naselja, zaradi tega, ker je bil priimek preprosto preveč zapleten. In potem se je vdal v usodo in svoje naselje poimenoval »na Čohovem«, iz česar se je kasneje razvilo ime Čohovo. Gospod Hruškar je odšel po svoji poti, zgradil hišo in naselje poimenoval po sebi. Bil je zelo zadovoljen in ime Hruškarje se mu je zdelo naravnost fantastično. Gospod Ivan je odšel čisto v neko drugo smer, daleč daleč od drugih možakarjev. Da bi dokazal, da je najboljši vodja, je  vas poimenoval Ivan Selo.  No, na njegovo smolo se je ime čez leta spremenilo v Ivanje Selo. Ampak zagotovo ni bil več med živimi, ko se je to zgodilo. Jurij Krainnckh je odšel v hribsko zmer. Tako kot vsi ostali z izjemo Ivana.  Postavil je kmetijo in jo poimenoval po sebi. Tudi njegovo ime je bilo prezapleteno in čisto preveč tuje. Zato so naselju rekli Kranjče. Tako se je ohranilo do danes. Gospod Mahne se je tudi zadrževal v hribih. Svoje naselje je poimenoval Mahneti. Bil je zadovoljen, ker je bil sam svoj vodja. Jurij Milavec se je odpravil na kraj, ki mu je bil zelo všeč. Kmetijo, ki jo je zgradil je poimenoval po sebi. Njegov priimek pa pomeni, da je prišel iz Muljave. Čez leta se je ime naselja sicer malo spremenilo in zato to naselje danes poznamo kot vasico Milava. Gospodje Čehi so prišli iz Češke. Kar ste najbrž ugotovili sami… pisali so se Otoničar. In ne boste verjeli, ampak svoje naselje so poimenovali po sebi. Sicer se je naselje malce spremenilo, ker najbrž prihodnjim rodovom ni bilo preveč všeč, da se naselje imenuje po mrtvih ljudeh. Zato je nastala Otonica. In uganite po komu je ime dobil Pikovnik. Točno tako, po Matiju Pikovniku. No, tega priimka v današnjem času ni več v vasi. Je pa Pikovnik vas, ki leži precej visoko v hribih. Gospod Pirman se je odpravil v hribe in si postavil hišo in jo poimenoval po sebi – Pirmane. Gospod Ponikvar pa ima zanimiv priimek. Povezan naj bi bil z ponikalnicami in ponikanjem. Res me zanima, kako je dobil ta priimek… no, kakorkoli. Svoje naselje je poimenoval Ponikve. Gospod Rudofeljc pa ni imel sreče s svojim priimkom. Vsi so se norčevali iz njega. Zato si je spremenil priimek v Rudolf. Postavil si je barako in tako je nastalo naselje Rudolfovo. Gospod Sluga je bil prvi prebivalec Slugovega. Rekli bi, da njegov priimek sporoča, da so bili njegovi predniki verjetno služabniki.  Štrukljeva vas je dobila ime po Ivanu Štruklju. Možakar je bil pameten in je imel dobro službo. Bil je namreč družbeni in pedagoški delavec. Ta gospod ni živel tako zgodaj kot ostali gospodje.  Zadnji od te pisane družbe pa je bil Janez Župan.  Postavil si je kmetijo in kraj poimenoval Župeno.

Ostanimo v tem obdobju zgodovine, ko so se ljudje naseljevali na cerkniško ozemlje. To je bilo zanimivo obdobje… ampak na srečo se je pritok gospodov, ki so se prepirali, kdo bo  vasi glavni, minil. In začeli so se novi trendi poimenovanja krajev.

Eden takih trendov je poimenovanje naselja po tem, kar je v njegovi bližini. Dober primer tega je poimenovanje naselij po drevesnih vrstah, recimo Bezuljak, ki je ime dobil po bezgu, Dobec, ki je ime dobil po hrastu dobu, Lešnjake, ki so dobile ime po leski, Slivice, ki so ime dobile po sadnem drevju, Topol pri Begunjah, ki je ime dobil po topolu in legi v bližini Begunj. 

In kot vsak trend je tudi trend poimenovanja naselij po drevesnih vrstah minil in nasledil ga je nov. in sicer poimenovanje naselja po vodi.

Nekatera naselja so dobila imena po potokih v bližini. Tak primer je na primer Beč, ki je ime dobil po potoku Beč. In ker je potok dolg in teče med kamni po zemlji in teče in teče in naposled priteče mimo današnje vasi Bečaje, ki je tudi dobila ime po tem potoku. Ena od možnosti je tudi, da je vas Bečaje dobila ime po glagolu bečati, kar pomeni oglašanje jelena oziroma srnjaka. To dokazuje, da je bilo v gozdovih takrat veliko divjadi.  Po vodi je ime dobilo tudi Dolenje Jezero, ki je v neposredni bližini Cerkniškega jezera in tudi Gorenje Jezero, ki je od njega bolj oddaljeno. Gorenje in Dolenje Otave so dobile ime po legi ob potoku Otavščica.

Nekega dne, veliko veliko let nazaj, ko je šteberški princ zamašil požiralnike na Cerkniškem polju in ustvaril jezero, je nehote naredil tudi otok. In naselje, ki leži na tem otoku, se imenuje Otok. Kdo bi si mislil. Štos je v temu, da ta otok ni čisto pravi otok. Je otok… ampak samo kadar je Cerkniško jezero polno. Kadar presahne pa je samo griček sredi polja.

Nasproti Otoka, čez prostrano Cerkniško polje, lahko opazimo vasico po imenu Žerovnica. Ta vasica je znana po svoji kašči, ki skriva mnogo mnogo starih zgodb. Ime tega kraja pa izvira iz vode… in tej vodi se reče potok Žerovniščica, ki izvira pod hribom Žerunšček. In po navadi so bili na vodi mlini. In ročnemu mlinu na vodi se je reklo žrmlje. Kar je ena od možnosti za razvoj imena kraja. Ali pa mogoče izvira iz besede žir. Nikoli ne bomo izvedeli.

In ker so naši predniki veliko hodili in prehodili veliko različnih delov Cerkniškega, so naselja nastala na najrazličnejših delih pokrajine. Oblikoval se je nov trend poimenovanja naselij. In sicer so naselja poimenovali po njihovi legi. Recimo Ravne. Dobile so ime po svoji legi na ravnini. Podslivnica leži pod hribom Slivnico.  Osredek, je dobil ime po tem, da leži na stičišču cest, ki vodijo iz drugih naselij. Laze pri Gorenjem Jezeru so dobile ime po lazu, ki je pot, po kateri v gozdu vlačijo hlode. Kržišče je dobilo ime po tem, da je ležalo na križišču poti. Naselje Kremenca, ki leži v hribih je ime dobilo po kremenu, ki ga najdemo v zemlji na kateri stoji vas. Hribljane so dobile ime po legi v hribih. Sicer ta imena niso pretirano izvirna, ampak poglejte, ne morejo biti vsi trendi dobri.

V cerkniški občini imamo tudi goro. Ampak ne goro, ki je nastala med premikom zemeljske skorje. Naselje se imenuje Gora. Ime pa je dobila po vzpetini oziroma gorskem gozdu.  In nasproti teh hribov, čez Cerkniško jezero, ležijo Javorniki.  Pod Javorniki je skrita vas, ki se imenuje Dolenja vas. In v čisto drugi smeri se nahaja vas po imenu Bloška Polica. Izvor imena je zanimiv. Pri tem imajo veliko zaslug naravne police. Prvi del imena kraja pa izvira po legi na Bloški planoti.

Reparje in Sveti Vid pa sta posebnosti. Nimata imena po prebivalcih ali po svoji legi, ali po drevesih ali pa po potokih. Reparje je ime dobilo po tradicionalnih poljščinah, Svet Vid pa po zavetniku cerkve, ki stoji sredi vasi, po Svetem Vidu. Tudi naselje Koščaki so izjema, saj so poimenovani ali po rakih koščakih ali pa po orehih koščakih. Ti trendi so malo krenili s poti in niso bili pretirano priljubljeni.

Če se po časovnem traku zgodovine premaknemo proti sedanjosti, pridemo na zanimivo obdobje za poimenovanja naselij. To je čas turških vpadov, gradov, čarovništva, bitk, podeželskega življenja v starih, starih časih…

Začnimo pri Begunjah pri Cerknici. To je eno večjih naselij v današnji občini v času našega obstoja. Ime so dobile po beguncih, ki so na to območje pribežali pred sovražniki. Kožljek pa je bil priljubljena atrakcija za pašo koz. Po tem je tudi dobil ime. Sprva se je imenoval Kozjek.

Če se malce ustavimo v srednjem veku, v času gradov in princes, se bomo ustavili v naselju, nad katerim je nekoč stal grad, v katerem je živel grof. In ker so ljudje poimenovali vsa naselja, je tudi to naselje dobilo ime. Takrat je bilo to Grofovo. Danes pa nosi ime Grahovo.

Obdobje srednjega veka je bilo temačno obdobje zgodovine. Lahko bi rekli črna pika v zgodovini človeštva. Dogajale so se grozne reči. Ena takih grozot je tudi vera v čarovnice in njihove usmrtitve. Kot vemo, je Slivnica veljala za zbirališče čarovnic. In na Cerkniškem je bilo zaradi tega obsojenih veliko žensk. In nekaj naselij nosi imena, ki so povezana z usmrtitvijo čarovnic. Čarovnice so zažigali inkvizitorji, ki so jim rekli Goričani. Naselili so se tam, kjer danes leži naselje z imenom Goričice, ki so ime dobile po njih. To naselje je gotovo bilo precej temačno v tistem času…  Tudi vas Bočkovo, ki jo danes imenujemo Bločice je slovela po čarovnicah. V srednjem veku je bila vas postavljena malo višje kot je v današnjih časih. Najbolj pa je zanimivo poimenovanje vasi Zala. Naselje leži v hribih v bližini Slivnice. Tudi ime tega kraja je povezano s čarovnicami, njeno ime pa izhaja iz besede zel. Nekoč je ta beseda pomenila nekaj hudobnega, nekaj zlega.

Če se po časovnem traku premaknemo bolj proti koncu srednjega veka, pridemo do časa turških vpadov. In nekatera imena naselij izvirajo prav iz tega časa. Tako ime je recimo ime mesta Cerknice. Pred davnimi časi, je na vrhu hriba stala cerkev. In pod hribom, v bližini potoka je stalo naselje. In ime je dobilo po cerkvi na hribu- Cerkvica. Kasneje so okoli te male cerkvice postavili protiturški tabor, ki je rešil ogromno življenj prebivalcev vasi.  Tudi cerkev so povečali. In kar naenkrat je iz Cerkvice nastala Cerknica.

Časi turških vpadov so bili strašni časi. In pravi čudež je, če si te grozote preživel. V kraju, ki se skriva skoraj pod Javorniki, so ljudje imeli poseben pozdrav. Pozdravljali so se z ‘živ še’. In iz tega se je razvilo ime Živše. Tako domačini imenujejo svoj kraj. Ampak na tabli, ki nam pove v kateri kraj smo prišli, pa piše Zelše.

V hribih nad Begunjami pri Cerknici leži tudi naselje z imenom Stražišče. Ime je dobilo po straži, ki je na tem kraju prižigala opozorilne kresove, ko je bil na vidiku sovražnik.

Če zapustimo temo srednjega veka pridemo v malce lepše čase… Pred davnimi leti je sredi gozda stala cerkev, katere zavetnik je bil Sveti Kacijan. Od cerkvice so ostale samo še ruševine, iz imena svetnika pa se je razvilo ime kraja-Rakov Škocjan. Rakov Škocjan poznamo predvsem po neverjetnih kraških pojavih. Ampak, če se bomo sprehajali po poteh nas bodo gotovo pripeljale do ruševin te cerkvice.

Cerkniško ni poznano samo po Rakovem Škocjanu, ampak tudi po pustnem karnevalu, ki je skoraj tako veličasten kot karneval v Riu.  In, če se ravnamo po cerkniškem pustovanju, pridemo do najbolj osovraženega kraja v pustnem času. Imenuje se Rakek. Njegovo ime ima več možnih izvorov. Lahko se tako imenuje zaradi reke Rak, ki teče po vijugasti dolini, ali pa zaradi priprave za tkanje širših trakov, ki so ji rekli rak.

Potem pridejo na vrsto imena, ki imajo zanimiv izvor in so čisto mimo od vseh ostalih trendov poimenovanja naselij. Tako je recimo poimenovanje kraja Unec. Prihaja namreč iz pridevnika dober oziroma zaželen. Zanimivo pa je tudi ime naselja Podskrajnik, ki v današnjem času slovi predvsem po industriji. To naselje je bilo nekoč del Dolenje vasi. Bilo je čisto na robu le-te, zato so mu ljudje rekli Skrajnik. Čez leta pa se je razvilo ime Podskrajnik, ki je še vedno v veljavi.

Potem pridemo v čas, ko so Nemci poimenovali slovenska naselja. Pri Begunjah  leži naselje Brezje, kjer stoji zanimiva cerkev. Ime je dobilo po nemškem imenu Bresie. Tudi Martinjak je dobil ime po nemškem imenu in sicer po imenu Marterspach.  Prvotnih imen teh krajev na žalost ne poznamo.

Za naselja Jeršiče, Korošče, KruščeSelšček. Ščurkovo, TavžljeZahrib in Zibovnik pa nam izvor imena ni znan. Kar je škoda, ker so imena precej zanimiva in imajo gotovo zelo nenavaden izvor.

Imena krajev na območju občine Cerknica so zelo zanimiva. Dokazujejo, da so ljudje tukaj živeli od nekdaj. Kako ne bi, če je pa Cerkniško polje tako lepo, sploh če si ga ogledamo iz čarovniške perspektive, s Slivnice. Imena imajo raznorazne izvore in so precej zanimiva. V sebi pa skrivajo najbolj zanimive pomene, ki si jih lahko zamislimo.

Upamo, da so vam imena krajev zdaj bolj ljuba kot prej in da raziščete še kakšen podoben vodič po izvoru krajevnih imen.

Anamarija in Maša, 2.b


Pohajkovanje po Vipavski dolini

Danes smo šli na izlet. Z nami je šel tudi moj bratranec, ki je nedolgo pred tem padel NANOS. Avto smo parkirali pod SLAP in videli USTJE reke, vendar tam POTOČE le malo vode. Sprehodili smo se do VRHPOLJA, pojedli smo malo VIŠNJE in popili malo VODICE. Nato smo prišli do ciganskega SELA, kjer so bile vse hiše BELE, RAVNE, na strehi pa so imele SKRILJE. Tamkajšnji prebivalec POREČE, da živijo prav PREDMEJO. Naprej smo se skozi GOZD odpravili na PLANINO. Na poti je bilo povsod KAMNJE. PODBREG je postajal vedno strmejši proti vrhu KRIŽNE GORE, kjer stoji VIPAVSKI KRIŽ. Ko smo se vrnili PODGRIČ smo šli mimo GRADIŠČA PRI VIPAVI. Hodili smo po CESTI, dokler nismo zagledali gostilne in šli na pijačo ter pojedli njihovo značilno potico, ki se imenuje OREHOVICA. ZAVINO smo plačali največ. Pustili smo jim nekaj MANČE, ker nismo imeli točnega zneska. Potem smo se odpravili naprej. Bratranec je zastokal da ga boli KOVK, zato smo prišli samo do HRAŠČ od tukaj naprej pa nismo vedeli več kam iti. Ozrli smo se okoli in opazili smo MALO POLJE in DOLGO POLJANO. Naprej smo se odpravili po malem polju saj smo mislili, da bomo tako prišli hitreje domov. Po poti smo naleteli na VRTOVIN, ki se je vil v zemljo. Tako smo prišli v vas STOMAŽ in videli na kmetiji veliko ajde. Kmet, po imenu ERZELJ SANABOR, je bil zelo zgovoren in vesel družbe. Vprašali smo ga, kaj stori s toliko ajde. Odgovoril nam je, da napravi jed, ki se imenuje AJDOVŠČINA. Na kmetiji smo tudi videli, da ima hlev, nad katerim piše ŽAGOLIČ. To naj bi pomenilo, da je bilo v starih časih veliko žag. Povedal nam je tudi, da so v starih časih, ko so šli čez mejo, plačati COL. Naslednji dan, ko smo vandrali po PODKRAJU, smo izvedeli še marsikaj zanimivega o okolici. Recimo, da je v Sloveniji veliko krajev, ki imajo v imenu ŠMARJE, ter da je kraj BUDANJE dobilo ime po filozofu Budi. Ker sta starša ravno dobila PLAČE, sta nas popoldne povabila v opero, sedeli smo v LOŽAH.

Žana in Anja, 2.a


Malo naokoli

Jaz, Lana in Neja sva se odpravili na pohod po naseljih okoli Sežane. Hodili sva po gozdovih, Hribih, Dolenjah in Ravnjah. Res Bogo, da sva se že ob prvem Selu opekle v Koprive. Za tem sva odšli do Poljan pri Štjaku, kjer sva si ogledali cerkev, na steni katere je visel Križ okoli njega pa je bilo vse Skopo. Pot sva nadaljevali mimo Gradnje Nove vasi do Krajne vasi. Tam sva se naenkrat znašli na zelo Velikem polju kjer sva se odločili, da je pravo mesto za postaviti Tabor pod Lipico. Ker je bilo tam veliko vrabcev sva tabor imenovale Vrabče. Zaradi ugodnih razmer, veliko je bilo namreč Krtinovic in Lokev, sva rekli, da bi bilo tu dobro gojiti grah. V zgornjem delu tak, ki bi bil bolj Majcni, v spodnjem delu takega, ki bo Veliki dol. Celotno območje bi lahko zato kmalu preimenovali v Grahovo brdo. Neja se mi je zdela žalostna, zato sem jo vprašala, kaj je narobe in odgovorila mi je: »Mahnič ni«. Nato pa sva opazili, da se nama približuje moški. Tudi on je opazil ugodne razmere tega območja, zato nama je ponudil odkup dela tabora. Rekel je, da bi ga preimenoval v Jakovce. Vprašal naju je ali sprejmeva ponudbo. »Pristava«, sva odvrnili. Zapustiti sva morali najin tabor in se odpravili naprej, do Šmarij pri Sežani. Hodili sva in hodili ter vmes počili na Štorje ob poti. Šli sva tudi mimo naselja Senadolice, ob katerem sva se spomnile na prijatelja Senada, ki živi blizu. Odločili sva se ga nenapovedano obiskati. Ko sva prispele k njemu v Orlek, naju je z pričakal skupaj s prijateljem Aljažem, ki naju je odpeljal na ogled v Dutovlje, ki se rima na Utovlje. Tam smo spoznale še novega prijatelja Stomaža. In s tem se je tudi najino vandranje zaključilo.

Lana in Neja, 2.b


(Število obiskov: 620)
Dostopnost