V torek 10. 11. smo se v okviru ITS-ja družboslovje udeležili geografskega večera v izvedbi Ljubljanskega geografskega društva, z naslovom Daleč od oči, daleč od srca. Predaval je Jure Tičar iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.
Predavanje se je začelo s presenetljivim podatkom, da se najbolj onesnažena jama v Sloveniji, jama Ravnica, nahaja relativno blizu nas, v Jurščah v občini Pivka. V njej se nahaja približno 4000 m3 odpadkov.
Sledil je splošen opis kraškega površja. V Sloveniji imamo opredeljena štiri različna kraška območja:
- Alpski kras: vezan je na visokogorje, npr. območje Triglavskih jezer
- Visoki dinarski kras: območja Visokih dinarskih planot
- Nizki dinarski kras: nižji svet v Dinarskem gorovju, npr. Notranjsko podolje
- Predalpski oziroma osameli kras: vso kraško površje izven zgoraj naštetih
Glavni poudarek predavanja pa je bil na kraških jamah. Po informacijah iz katastra jam, jih imamo v Sloveniji 13.689. Večina jam se nahaja v na dinarskem krasu, velik delež jam pa je tudi v Alpskem svetu. Število novo odkritih jam se stalno povečuje. V zadnjem obdobju je kar 500 na novo registriranih jam, zatišje pa je bilo v času 2. svetovne vojne. Najdaljša jama v Sloveniji je M-16, pod Tolminskim Migovecm s 43 kilometri, najgloblja pa je Čehi 2 s 1505 metri.
Jame so v preteklosti služile drugim namenom, kot danes. Ljudje so jame koristili kot zatočišče, na primer v času turških vpadov (zavetje v Predjami), kot svetišče za določene verske obrede (Sveta jama pri Socerbu, temu služi še dan danes), nekateri so v njih celo živeli (Ajdovska jama) ali pa so jih uporabili za dodaten zaslužek s kopanjem in prodajo ledu. Iz Slovenije so ga izvažali vse do Egipta. Veliko jam ledenic je v Trnovskem gozdu in Nanosu. V času 1.svetovne vojne so jih na krasu in v visokogorju veliko spremenili v vojaške štabe in bolnice, ki so bile takrat zelo pomembne. Primeri vojaške uporabe skrivališč so poznani še iz časa 2. svetovne vojne. V Beli Krajini so jih izkoristili za vodne vire, sčasoma pa so vedno bolj postajale pomemben gospodarski in turistični faktor.
Na nastanek jam ima izreden pomen voda. Kraško hidrologijo deloma na tri cone:
- Ne zalita cona (vadozna): vertikalno pretakanje vode, deževnica, ki pade na površje se pretaka navpično navzdol in počasi preide v drugo cono
- Občasno zalita cona (epifreatična): je cona kjer gladina skalne vode niha
- Zalita cona (freatična): tu je voda stalno prisotna, kjer so prelomi v kamnini nastajajo rovi iz katerih voda lahko odteka tudi navzgor
Vse podzemne vode vodijo k izvirom ob stiku z drugo kamnino oziroma k najnižji točki kamor voda lahko teče. Podzemno vodo (imenujemo jo skalna voda) in tudi vodo iz kraških izvirov človek uporablja za pitje, kar 20-25 % svetovnega prebivalstva na krasu je odvisnih od podzemne vode tamkajšnjih vodonosnikov in kar 44 % Slovencev se oskrbuje s kraško vodo.
Voda na krasu pa ogroža kar nekaj dejavnikov in sicer: gosta poselitev, odplake iz gospodinjstev, širitev industrijskih con, pretirana uporaba gnojnice na kmetijskih površinah, množični obisk v turističnih visokogorskih kočah, izpusti iz prometa, odlagališča odpadkov (predvsem ilegalna).
Kaj smo izvedeli o onesnaženosti oz. uničenosti jam v Sloveniji? Onesnaženost jame je vsaka namerna sprememba naravnega stanja kraške jame zaradi vnosa trdnih ali tekočih snovi, ki lahko vplivajo na kakovost vode ali podzemno življenjsko okolje. Uničevanje jam pa pomeni namerno poškodovanje jam, ki se kaže v obliki podpisovanja na jamske stene, trganja kapnikov ali preureditev v vojaške namene.
O uničevanju jam je pisal že Valvasor in sicer, da so se ljudje radi podpisovali v jame in jih iz vraževernosti zapolnjevali z različnimi stvarmi, ker so mislili, da prinašajo npr. slabo vreme. Največje onesnaževanje v svetovnem merilu se je začelo dogajati po 2.svetovni vojni, ko smo imeli hitro rast prebivalstva, povečala se je raba vode, hranil in umetnih gnojil. Vse to se je odražalo tudi v jamah.
Uradno je v Sloveniji stanje jam naslednje:
- 9.888 je čistih jam,
- 2.512 je onesnaženih jam (20 %),
- 13 je uničenih jam (tistih, ki jih je nemogoče povrniti v naravno stanje, ker so bile minirane),
- 175 jam brez opredelitve,
- skupno je v jamah 27.586 m3 odpadkov, kar znese 11m3 odpadkov na jamo.
Predavatelj je opredelil onesnaženost s tem, da je upošteval vsak odpadek v jami, tudi če je to samo ena plastenka. Pri tem so zajeti tudi biološki odpadki npr. odlaganje vej ob sečnji, kar poveča vnos hranil v jamo. Onesnažena jama je tudi tista, kjer se še vedno nahaja jamarska oprema iz preteklih raziskav. Prav tako so onesnažene oz. delno uničene vse turistične jame, ker je bilo vanje prineseno veliko betona, napeljana električna napeljava, vsaka ima tudi podpise.
Predavatelj je raziskoval med drugim tudi stopnjo onesnaženosti jam in prišel do zaključka, da je malo onesnaženih jam 51 % (imajo do 1 m3 odpadkov), četrtina jam je bilo srednje onesnaženih (1-5 m3 odpadkov) in 23 % močno onesnaženih (več kot 5 m3 odpadkov). Nemalo je tudi uničenih jam (10 %) zaradi preteklega žaganja ali trganja kapnikov za prodajo, veliko jam je tudi podpisanih in popisanih z grafiti.
Kakšne odpadke najdemo v jamah? Poleg trdih odpadkov (plastičnih, kovinskih …), ki pridejo predvsem iz gospodinjstev, se v jamah znajdejo tudi posebni odpadki. To so npr. nevarni odpadki (zdravila, farmacevtska sredstva), neeksplodirana ubojna sredstva, onesnažena voda in človeški odpadki.
Med bolj onesnaženimi območji so jame na Pivškem, sledi mu Kras, Dolenjsko podolje itd. Bolj onesnažene so tiste jame, ki imajo navpičen vhod (brezna), te predstavljajo kar ¾ jam.
Kateri dejavniki vplivajo na večjo ali manjšo onesnaženost?
- nadmorska višina vhoda (nižja kot je, večja je verjetnost onesnaženosti),
- velikost vhoda (jame z manjšimi vhodi bodo manj onesnažene),
- naklon površja (pri bolj onesnaženih jamah je nižji naklon),
- oddaljenost od ceste (dovažanje odpadkov v jame preko ceste),
- višinska razlika med cesto in jamo (bližje kot je, večja je verjetnost onesnaženja),
- oddaljenost od posameznih objektov (po navadi pridejo odpadki od lokalnega prebivalstva),
- število prebivalcev v okolici.
Za konec je bilo podano še skrb zaskrbljujoče dejstvo, da je onesnaženost jam vsako leto večja. Mislim, da bi se morali vsi nad tem malo zamisliti in nekaj narediti. Za začetek bi bila dovolj organizirana čistilna akcija v lokalnem okolju. Le tako bomo obvarovali zaklade narave in tudi sami sebe.
Vsebina predavanja je bila zelo poučna in izvedeli smo veliko novih stvari o onesnaževanju jam in jamarstvu nasploh.
Zoja Keuc, 2.B
(Število obiskov: 82)
