Zgodovina

Gimnazija v Postojni je začela delovati leta 1945. Od tedaj do danes je doživljala številne spremembe, da ne rečemo pretrese. Omenimo najprej selitve: z Ljubljanske ceste 2 v prenovljeno poslopje na Trgu padlih borcev (1947) in od tam v popolnoma novo poslopje na Kremenci (1982), kjer je še danes. Zadnja selitev ni bila samo sprememba prostora, ampak veliko več.

Predvsem gimnazija ni bila več sama. Z ekonomskimi oddelki je sicer sobivala že od leta 1975, toda leta 1981 so se ji pridružili še novi programi: strojni in lesarski. Spremenilo se je tudi ime. Nismo mogli več govoriti o Gimnaziji Postojna; šola je dobila novo ime, ki si ga je marsikdo težko zapomnil ali vsaj brez zatikanja izgovoril: Srednja naravoslovno-matematična in kovinarsko-strojna šola Postojna.

Še pomembnejša sprememba pa je bila, da naj gimnazije pravzaprav ne bi bilo več. Z uvedbo t. i. usmerjenega izobraževanja je bilo predvideno, da bi gimnazije izginile iz šolskega sistema v Sloveniji. Nadomestili naj bi jih (so jih) novi izobraževalni programi, ki bi po zaključku omogočili tako zaposlitev kot nadaljnje šolanje. Tako je bil leta 1981 ukinjen vpis v gimnazije, nekdanje gimnazije pa so dobile ali naravoslovno-matematični ali družboslovno-jezikovni program. Šola v Postojni je »dobila« prvega in tako tudi prej omenjeno novo ime.

Kljub novi organizaciji in usmeritvi srednjega šolstva pa lahko rečemo, da smo naravoslovno-matematični program dojemali in doživljali kot neke vrste nadaljevanje tradicije gimnazije, čeprav se je predmetnik razlikoval tako od prejšnjega kot tudi sedanjega gimnazijskega. Že ime nakazuje, da ni bilo več gimnazijske »splošnosti« in da je bilo veliko ur namenjenih matematiki in naravoslovnim predmetom, veliko manj pa družboslovnim predmetom in tujim jezikom.   Gimnazija se je začela vračati v začetku devetdesetih, hkrati s prenovo šolskega sistema in ukinitvijo usmerjenega izobraževanja pa je bil vpeljan tudi nov način zaključka gimnazije: matura kot državni izpit, ki je eksterne narave in seveda enak za vse gimnazije v Sloveniji. Poskusno je bila izpeljana 1994 samo na nekaterih gimnazijah, leta 1995 pa je šlo »zares«. Kot vsake novosti nas je bilo – dijakinje in dijake, vendar nič manj profesorice in profesorje – tudi te malce strah. Vendar so tako prva kot vse naslednje mature potekale brez zapletov in za veliko večino dijakinj in dijakov tudi uspešno. Njihovih uspehov se veselimo tudi profesorji in profesorice, saj smo neskromno prepričani, da imamo tudi sami kaj zaslug za to. Glede na delež dijakinj in dijakov, ki maturo opravi, zlate maturante, ki dosežejo več kot 30 točk, povprečno število doseženih točk itd. smo med bolj uspešnimi gimnazijami v Sloveniji, vedno nad slovenskim povprečjem.

Gimnazija Postojna se je v šolskem letu 2004/05 razširila z dislociranimi oddelki gimnazije v Ilirski Bistrici.


(Število obiskov: 80)